Rekviziti

Pri ritmični gimnastiki se uporabljajo različni rekviziti s katerimi gimnastičarke izvajajo razne elemente.

  1. Kolebnica

    Ko se dekleta v mladosti začnejo ukvarjati z ritmično gimnastiko, je kolebnica prvi rekvizit, s katerim se srečajo. Predvsem zaradi poskokov čez kolebnico, ki jih izvajajo na začetku treninga, pri ogrevanju. Seveda pa v ritmiki kolebnica ne služi le kot pomoč pri ogrevanju, temveč je pravi tekmovalni rekvizit. Z njo se izvajajo različne manipulacije, vrtenja, meti, polmeti ter enojni ali dvojni poskoki čez kolebnico. Dolžina kolebnice je odvisna od višine tekmovalke. Dolga mora biti približno za dve dolžini tekmovalke od ramen do tal. Na koncu kolebnice ni ročajev, temveč vozli. Kolebnice profesionalnih tekmovalk so na sredini otežene, da je lok kolebnice v zraku lepši in da je rokovanje lažje. V neprofesionalnih programih so kolebnice navadne sintetične vrvi, ki imajo ponavadi premer 8 mm.

  2. Žoga

    Žoga velja za najbolj eleganten rekvizit. Osnovni elementi – preprosti meti, katerih ujem se obvezno izvaja v eno roko, kotaljenja, predvsem tisto klasično, iz desne roke v levo ali obratno – niso posebno zahtevni. Dekleta jih začnejo trenirati že po drugem letu učenja. Seveda tako meti kot kotaljenja postanejo mnogo zahtevnejši. Ujemi se izvajajo z nogami ali trupom, možni so tudi odboji (s hrbtom, rokami, nogami ipd.). Tudi kotaljenja se lahko izvajajo po vseh delih telesa in v različne smeri. Najtežje so kombinacije meta, ki mu namesto ujema sledi kotaljenje. Kljub zahtevnosti in tveganosti te kombinacije tekmovalke pogosto izvajajo, saj prinesejo dodatno število točk. Žoga za ritmično gimnastiko izgleda zelo lahka, vendar ni. Je težja, kot si mnogi mislijo – težka je 450 g, in sicer ravno zaradi kotaljenj, kjer žoga ne sme leteti, temveč mora drseti po telesu.

  3. Obroč

    Obroč je, tako kot trak, tipičen rekvizit ritmične gimnastike, ki ga ne uporabljajo v nobenem drugem športu. Velikost obroča je odvisna od višine tekmovalke, segati ji mora do bokov. To seveda ne pomeni, da je vsak obroč narejen po meri – obstajajo standardne velikosti, ki se jim tekmovalka prilagodi. Tudi teža obroča je določena. Razlikuje se po kategorijah, za članice je teža obroča 350 g. Tipična rokovanja, ki se izvajajo z obročem, so različni meti in odboji, kotaljenja po telesu in po tleh ter vrtenja. Obroč je rekvizit, s katerim je najlažje izvajati elemente brez pomoči rok. Prav gotovo je zato izredno atraktiven rekvizit, saj je veliko metov in ujemov izvedenih z nogami.

  4. Trak

    Trak je v ritmični gimnastiki znan kot najtežji rekvizit. Delo z njim je zahtevno že zaradi njegove dolžine, saj meri šest metrov. Z njim je mogoče prikazati različna gibanja, kot so kače, spirale, krogi ipd. Pomembno je, da se med temi gibanji trak ne dotakne tal. Tekmovalke, ki nastopajo s trakom, ga držijo za pol metra dolgo tanko palico. Le-ta je na trak pripeta s posebno sponko, ki omogoča svobodno gibanje traku. Za ta rekvizit so značilni tudi različni meti, pri katerih je treba ujeti trak na koncu palice, in odboji palice od tal v roke, kar je en izmed najtežjih elementov s trakom.

  5. Kiji

    Delo s kiji ni zelo zahtevno, vendar se vedno uporablja dva kija in mora biti zbranost tekmovalke še večja, kot če ima opravek le z enim, sicer težjim rekvizitom. Za kije so značilna različna vrtenja, mlini in meti. Meti se lahko izvajajo z metom enega kija, lahko pa tudi obeh, kar seveda prinese dodatne točke. Kij ima dve glavici, eno veliko in eno majhno. Ujem mora biti vedno izveden s prijemom za malo glavico, pri ujemu za palico je tekmovalka deležna odbitka. Velikost kija je vedno enaka, t.j. nekaj več kot pol metra.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja