SKRB ZA DRES
Ritmični dres, ki je narejen iz svetlečih materialov, operemo na roke v mlačni vodi z malo detergenta. Pomembno je, da ga nato dobro speremo, mehčalca ne uporabljamo. Sušimo ga na obešalniku in ga ne likamo, temveč poskrbimo, da je vedno shranjen tako, da se ne mečka in ne umaže.
Dres, namenjen tekmovanju, dekleta oblečejo malo pred nastopom in ga ne uporabljajo na treningih. Preprostejše drese pa imajo dekleta lahko tudi na vadbi, saj jih lahko večkrat peremo.
SKRB ZA RITMIČNE PRIPOMOČKE
Z ritmičnimi rekviziti je treba lepo ravnati, da bodo čim dalj časa uporabni. Uporabljamo jih samo v telovadnici na vadbi ritmične gimnastike, lahko pa tudi doma, če imamo dovolj prostora. Nikakor jih ne smemo uporabljati na prostem, saj se umažejo in poškodujejo.
S kolebnico ni posebnih težav. Poskrbeti je treba le, da se konci ne scefrajo. Zato nitke na konceh stalimo s pomočjo plinskega gorilnika ali vžigalnika.
Žogo je najbolje shranjevati v brezbarvni bombažni vreči. Če je dalj časa v stiku z barvno plastično vrečko, lahko barva žogo umaže, tudi tako, da je sploh ni mogoče več očistiti. Pri shranjevanju žoge torej pazimo, da ne pride v stik z ničimer, kar bi lahko na njej pustilo madeže. Žogo napolnimo z zrakom s posebno tlačilko za žoge. Koliko naj bo napolnjena, vedo ritmičarke same, lahko pa vprašate vaditeljico.
Če želimo dobro vaditi z obročem, mora imeti pravilno obliko kroga. Z jajčastim ali celo z zlomljenim obročem težko delamo. Zato pazimo, da ga ne raztegujemo – to nekatera dekleta pogosto počno – in da z njim delamo samo ritmične prvine. Priporočljivo je, da vsaj spoj obroča ovijemo z izolirnim trakom, lahko pa ovijemo ves obroč in ga tako delno zaščitimo, da se ne zlomi in zdrsa. Ovit obroč je tudi lepši. Lahko je enobarven ali raznobarven, ustvarimo lahko različne vzorce. Najpreprostejše je ovijanje z izolirnim trakom, lahko pa uporabimo tudi svetlečo tapeto.
Kiji so precej trpežni, vendar se vseeno lahko poškodujejo ali odlomijo, zato tudi z njimi vadimo samo ritmične prvine., Predvsem pazimo, da po nepotrebnem ne zadevajo ob trde površine, na primer ob tla ali celo steno. Tudi kije lahko okrasimo tako, da jih ovijemo. Paziti moramo, da tak okras ne moti ritmičarke pri delu.
Trak je najbolj občutljiv ritmični rekvizit, zato je zelo pomembno, da z njim posebno skrbno ravnamo, saj bo le tako ves čas lep in ga bomo lahko uporabljali dalj časa. Trak ovijemo na pločevinko ali na manjši steklen ali plastičen kozarček. Seveda pazimo, da pločevinka nima ostrih robov, ki bi lahko strgali trak. Kupiti je mogoče posebne navijalnike traku, vendar so omenjeni nadomestki dovolj dobri. Še posebej primeren je plastičen kozarček, v kakršnem prodajajo Cedevito, saj je lahek in ima pokrovček, tako da lahko vanj spravimo rezervne sponke, s katerimi se trak pripne na palico.
Palica je najbolje shranjena v posebnem tulcu, ki ga dobimo skupaj z bolj kvalitetnimi palicami. Hranimo jo ločeno in ne pripeto na trak. Traku ne navijamo na palico, saj je palica na enem koncu precej ostra in bi poškodovala trak.
Trak operemo na roke, še vlažnega polikamo, lahko ga tudi poškrobimo. Vendar tega ne delamo tik pred nastopom ali tekmo, saj se po pranju obnaša drugače, kar lahko ritmičarko zmede med vajo. Če za trak lepo skrbimo, se bo tudi manj umazal in ga ne bo treba pogosto prati.
Trak se ponavadi najprej začne trgati na zadnjem koncu. Čim opazimo, da je popustil kakšen šiv, ga zašijemo, saj se bo sicer trgal naprej in bomo morali trak odrezati. Če čakamo predolgo, je škoda lahko nepopravljiva.
Na tekmi in nastopih je dobro imeti še en trak za rezervo. Zlasti sponke se hitro uničijo.